Poezija
Končno tekmovanje, ki je blizu nam,
kamor koli nas POT pelje vse poznam.
Gremo po Kokrici, morda pa po Mlaki,
važno da po Udin borštu, po znani vlaki.
Orientacija nam pisana direktno na kožo,
vidim kazino in potepuško rožo,
taborniških znanj se še zdaleč ne vidi,
kretena pri skici pa prosim obidi.
Tečemo, hodimo, zavijamo darila,
izgubljamo člane, kva so ta pravila?
Obiščemo božička in lovsko družino,
če povzamem vse, je res bilo kr fino.
Orientacija kratka, a seveda zanimiva,
futra preveč, kuhinja tega ne skriva.
Program in nagrade, vse v tem stilu,
nikogar se ni pustil na cedilu.
Menjave številk in slike ekip,
seveda je nujno, nas bilo je velik.
Tako poslovili smo se od tod,
kar je manjkal je zmaga za Kokrški rod.
No Comments